Agromet
Domov               UVHVVR             MKGP            O straneh           
 
ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
  MREŽA AGROMET. POSTAJ
  PROGNOSTIČNA OBVESTILA
AGROMETEOROLOŠKI PODATKI -
ARSO
  AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED
OBVLADOVANJE TVEGANJ ZARADI
NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER
 ► NARAVNE NESREČE
 ► SUŠA/MOČA
 ► NAMAKANJE
  ► ŽLED (gozdarstvo)
KARTOGRAFSKI PRIKAZI
SPLETNE POVEZAVE
PROJEKTI IN PUBLIKACIJE
OBVLADOVANJE TVEGANJ ZARADI NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER

Podnebne spremembe so dejstvo. Vzroki zanje so med drugimi človeška dejavnost (sežiganje in kurjenje fosilnih goriv, krčenje gozda, širjenje živinoreje,..) in posledično izpusti toplogrednih plinov (TGP) v ozračje, ki skupaj z naravno prisotnimi plini povzročajo segrevanje ozračja.
Posledice globalnega segrevanja, ki jih lahko opazimo v vseh geografskih področjih, se kažejo kot: višanje morske gladine, spremembe v količinah in vrstah padavin, širjenje puščav, taljenje ledu in ledenikov ter povečanje števila naravnih katastrof.

Ocenjuje se, da je prispevek kmetijstva k izpustom TGP izven sheme trgovanja z emisijami (http://www.arhiv.evropa.ukom.gov.si/si/energetika/evropski-sistem-trgovanja-z-emisijami/) 16,5%.
Možnosti za zmanjšanje emisij TGP v kmetijstvu pa so majhne.

I. Vir emisij TGP:
- Metan (CH4): reja prežvekovalcev in ravnanje z gnojem in gnojevko
- Didušikov oksid (N2O): upravljanje in tehnološke rešitve rabe mineralnih in živinskih gnojil
- Ogljikov dioksid (CO2): fosilna goriva za pogon mehanizacije, izgube organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi tal, emisije in odvzemi ogljika s shranjevanjem v rastlinah in tleh – LULUCF SEKTOR

II. Usmeritve za zmanjševanje TGP
- Povečanje samooskrbe s hrano in spodbude za vzpostavitev lokalne oskrbne verige s hrano
- Spodbujanje načinov rabe in obdelave tal, ki ne povečujejo emisij CO2 oz. zagotavljajo ohranitev ali povečanje zaloga ogljika v tleh
- Spodbujanje učinkovite rabe energije v kmetijstvu
- Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov na način, ki ne konkurira pridelovanju hrane
- Izboljšanje učinkovitosti reje domačih živali
- Izboljšanje kroženja dušika in povečanje simbiotske vezave dušika

Podnebno energetski paket 2020:
V okviru podnebno-energetskega zakonodajnega paketa 2020, ki je bil sprejet konec leta 2008, je Slovenija sprejela pravno obvezujoče cilje za zmanjševanje emisij TGP do leta 2020. Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 oziroma da bodo leta 2020 manjše od vrednosti 12.117 kt CO2 ekv.

V skladu z Odločbo 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5.6.2009, stran 136, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32009D0406&from=SL), se obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov nanašajo samo na emisije sektorjev, ki niso vključeni v shemo trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Za izpolnjevanje obveznosti v skladu z Odločbo 406/2009/ES je Vlada RS na svoji seji dne 17. 12. 2014 sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_okolja/operativni_programi/optgp2020.pdf.

Podnebno energetski paket 2030
Nov podnebno energetski paket 2030 (2030 climate & energy framework) s cilj do leta 2030, je še v postopku pogajanja in bo predvidoma sprejet konec leta 2017, oziroma najkasneje do leta 2020, ko preneha veljati Kjotski sporazum in v veljavo stopi Pariški sporazum. Podnebno energetski paket 2030 je sestavljen iz zakonodajnih predlogov, v okviru katerega je za kmetijstvo pomembna Odločba o „porazdelitvi prizadevanj“, ki določa zavezujoče nacionalne cilje za emisije v sektorjih, ki niso zajeti v EU ETS:

Okvir do leta 2030 predlaga nove cilje in ukrepe, da bi gospodarstvo in energetski sistem EU postala bolj konkurenčna, zanesljiva in trajnostna. Vključuje cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo rabo obnovljivih virov energije ter predlaga nov sistem upravljanja in kazalnike učinkovitosti.

Več o okvirju podnebno energetske politike 2030 si lahko prebereta na: http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/2030-climate-and-energy-framework/

Pariški sporazum:
Na področju podnebnih sprememb je Republika Slovenija v Parizu na podnebni konferenci ki je potekala pod okriljem Združenih narodov 12. decembra 2015 podpisala globalni podnebni sporazum. Pariški podnebni sporazum napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv.

Gre za prvi univerzalni sporazum o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in krepitvi obrambe proti posledicam podnebnih sprememb. Cilj sporazuma je omejiti dvig globalne temperature pod dve stopinji Celzija, in sicer naj bi bil cilj 1,5 stopinje.

Več o Pariškem sporazumu si lahko prebereta na spletni povezavi: http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/climate-change/timeline/.

V skladu z znanstvenimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe konvencije (IPCC, http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/thematic_info_climate_change_ipcc.html ), ki je posvetovalni organ konvencije, navedeni dolgoročni cilj zahteva globalno zmanjšanje emisij TGP za najmanj 60% do leta 2050 v primerjavi z letom 2010 in praktično ničelne emisije do leta 2100. V tem kontekstu bi morale razvite države skupno zmanjšati emisije TGP za 80-95% do leta 2050 v primerjavi z 1990.

Cilj Republike Slovenije v kmetijstvu:
Trenuten cilj Republike Slovenije je obvladovanje emisij TGP do največ 5% do leta 2020 glede na leto 2005 in do največ 6% do leta 2030 ob hkratnem povečanju samooskrbe s hrano in ob ohranitvi površine kmetijske zemlje v uporabi, kar pomeni spoštovanje Resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri« (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80 ), ter izkoristiti možnosti, ki se nam ponujajo v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020 s poudarkom na Kmetijsko okoljskih plačilih (KOPOP).

Agrometeorološki portal Slovenije

© 2011 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse pravice pridržane.