V SV Sloveniji vsako leto opažamo poškodbe na koruznem steblu in storžu, ki jih naredijo gosenice koruzne vešče (Ostrinia nubilalis). Letošnji rezultati ocenjevanj različnih hibridov koruze na lokacijah na Ptuju in v Slovenski Bistrici so pokazali večji % napadenih stebel in storžev od koruzne vešče kot v letu 2022. Tako je bil na Ptuju % napadenih stebel v letu 2022 le 2,3%; v letu 2023 15,7 %, na storžu pa 31,8 %. V Slovenski Bistrici je bil na 12,2 % poškodovanih stebel in 20 % poškodovanih storžev. To pomeni, da ne smemo zanemariti nekemičnih ukrepov za zmanjšanje populacije koruzne vešče.

Preglednica 1: Povprečen odstotek napada koruzne vešče na steblu in na storžu na dveh lokacijah v zadnjih petih letih na lokaciji Ptuj.

Preglednica 1: Povprečen odstotek napada koruzne vešče na steblu in na storžu na dveh lokacijah v zadnjih petih letih na lokaciji Slovenska Bistrica.

Gosenice koruzne vešče vrtajo rove po steblu in v storžih. Koruzna stebla so jeseni polomljena, vidni so iztrebki gosenic na prelomljenem delu, poškodbe in izvrtine so vidne tudi na koruznih storžih. Za razliko, pri koruznem hrošču so posevki koruze poležani, vidni so t.i. »gosji vratovi«, korenine so poškodovane, prisoten je koruzni hrošč na rastlinah. Pri koruznem hrošču prezimijo jajčeca v tleh, kot preventivni ukrep pa je upoštevanje kolobarja, koruze ne sejemo dvakrat zapored.

Koruzna vešča prezimi kot odrasla gosenica v spodnjem delu koruze, v kocenu ter v odpadlih storžih. Pozimi jih mraz ne uniči, prenesejo nizke temperature, spomladi se zabubijo, konec pomladi pa začnejo vzletati metulji. Škodo delajo na koruzi, hmelju, papriki, kasneje na krizantemah in na drugih rastlinah.

Najpomembnejši fitosanitarni ukrepi za zatiranje koruzne vešče jeseni so:

• Pri spravilu koruze je potrebno puščati čim krajše štrclje, manj kot 10 cm;

• Po spravilu je treba temeljito zmleti/mulčiti ostanke koruznice na njivi, tako, da neposredno uničimo gosenice ali pa jim onemogočamo prezimovanje v ostankih koruze;

• Priporočamo dovolj globoko zaoravanje (zadelati v tla) zmletih ostankov koruznice, da ni vidnih ostankov koruznice in kocenov po oranju; še posebej na plitkih peščenih tleh.

Na območjih, ki so bolj ogrožena od vešče, priporočamo za naslednjo leto izbor hibridov z bolj robustnim steblom, bolj redko setev, da imajo rastline močnejšo steblo, ki lažje prenese škodo od gosenic. Zmerna zapleveljenost pozitivno vpliva na velikost populacij plenilskih stenic, ki so poleg parazitskih osic glavni naravni sovražnik vešče. Lansko leto je bil odkrit naravni sovražnik koruzne vešče; plenilska osica: Trichograma brassicae, ki je vključena v Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin.